Prvi dan smo se dobili v kampu ob Bohinjskem jezeru in postavili šotore. Kot pa je značilno za področje Julijskih alp, se je naš plezalni tabor začel bolj deževno, vendar nas to ni ustavilo. Po prvi plohi smo odkolesarili do plezališča Bellevue, kjer so se nekateri prvič preizkusili v plezanju po naravni skali. Odplezali smo kar nekaj smeri, nekateri tudi v rahlem dežju, dokler se ni ulilo kot iz škafa. Zatekli smo se v skrito votlino za steno, kjer smo pojedli malico in si na telefonu ogledali prvi polčas finala svetovnega prvenstva v nogometu. Ko je nehalo deževati, smo odhiteli do našega kampa, skuhali in pojedli večerjo, se igrali “karte ljubezni” in se malo podružili ob tabornem ognju.

Potem pa so se nadaljevali vedno lepši dnevi, brez kapljice dežja.
Drugi dan smo šli v plezališče Peč. Ko se je večji del ekipe dobro naplezal, smo se sprehodili do razgledne točke nad plezališčem, od koder je eden najlepših pogledov na Bohinjsko jezero in okolico. Med kolesarjenjem do kampa smo se ustavili še pri odličnem pomolu za skakanje v vodo, kjer smo seveda vsi poskakali v vodo. Kot vsak dan, je sledila večerja in taborni ogenj.

Naslednji dan smo si vzeli pavzo od plezanja, torej za regeneracijo. To pa ne pomeni, da smo počivali. Po zajtrku smo se s kolesi odpravili do slapu Savica. Malo smo tudi hodili in porivali kolesa, nekateri pa so uspeli celotni vzpon odpeljati s kolesom. Pri koči pod slapom smo pustili kolesa in nadaljevali po gozdnih stopnicah do slapu. Do cilja smo našteli preko 500 stopnic. Ko smo se vračali pa smo imeli pravi “downhill” spust s kolesi. V dolini smo mimogrede našli še super balvan za plezanje. Kljub temu, da je to bil “rest day” in da nismo imeli plezalk, magnezija in blazin, se nismo mogli upreti in splezali nekaj prvenstvenih linij do težavnosti 6c. V kampu nas je že čakalo odlično kosilo, ki ga je skuhala prijazna mami od Eve. Ko smo pojedli piščančjo obaro in sladke palačinke, smo se s kanuji odpravili do divje plaže na drugi strani jezera in se kasneje še preizkusili v mini brzicah po Savi Bohinjki.

Četrti dan smo izkoristili za plezanje Pod skalco in kasneje še za kopanje in skakanje iz pečine nad vodo. Najpogumnejši so skočili tudi iz višine cca. 8 m. Manjši del ekipe pa se je popoldan odpravil v plezališče Bitnje, kjer prevladujejo težje smeri. Tudi ta dan smo imeli privilegij, da nas je v kampu pričakala že skuhana odlična večerja. Na taboru se je razvilo tudi nekaj simpatij, tako da je bil zadnji večer prav poseben, kajti imeli smo improvizirano taborniško poroko.

Zadnji dan smo se vrnili na isto lokacijo, kjer smo vsi opravili spust po vrvi čez previsno 40 m visoko steno, se še do konca naplezali, streljali z lokom, se kopali in si ogledali simpatične koze v bližnji staji.

Na taboru nas je bilo 15 otrok, starih od 8 do 16 let ter 3 inštruktorji – Eva, Robi in Kristian.
Splezali smo veliko plezalnih smeri težavnosti 3 do 7b in poskusili tudi kake težje. Seveda smo se vsak dan kopali, hodili smo po slackline-u, se igrali družabne igre, itd.
Mislim, da je tabor odlično uspel in da smo se imeli vsi super.
Upam, da se ponovno vidimo naslednje leto!

poročilo napisal inštruktor Kristian, vodja tabora

Komentarji