Trodnevni plezalni tabor v Kotečnik, ki se je organiziral za prvomajske počitnice, se je začel, ko smo se vsi zbrali v kampu, ki se nahaja pod pobočjem, na katerem leži stena. Tabora smo se udeležili jaz (Marčič), Timna, Anej, Eva, Jaka, Ajda, Petra, Robi in Laura, vodil ga pa je Peter. V kampu smo odložili  robo in se zapodili v hrib novim vzponom naproti.

Prvi dan smo plezali v sektorju Kača, sijalo je sonce, bila je razmera. Cilj dneva je bil, da vsak prepleza vsaj 10 smeri, saj marsikdo od prisotnih premalo pleza v skali. Za ogrevanje smo splezali lažje smeri, poimenovane po likih iz znanih risank, nato pa smo napadli še kakšno težjo smer. Na koncu dneva smo vsi dosegli količinski minimum, ki nam ga je zadal Peter, splezali smo pa tudi kar nekaj vzponov, ki bi tudi sami lahko zaznamovali dan kot uspešnega. Anej je na sight splezal Kitajko (6c) ter na flash Plutona (7a), Peter in Petra sta splezala Lambado (7b), Petra pa je potem splezala še Roleto (7b+). Laura je splezala Pink Panter (7a), Eva je na flash splezala Kitajko (6c), jaz pa sem splezal Stare čase (7a+). Zadovoljni s plezalnim dnevom smo se nato vrnili v kamp, kjer smo pojedli obilno večerjo, nato pa zakurili ogenj in se ob njem pogovarjali (o plezanju, o čem pa drugem) pozno v noč.

Naslednji dan smo zgodaj vstali, ter se napotili na zajtrk, ki so nam ga pripravili v kampu. Tam smo hitro opazili, da nas razvajajo, saj je tako kvantiteta kot tudi kvaliteta presegla standarde običajnega plezalnega tabora. Nato smo izvedli skupinski jutranji stretching, ter se znova napotili v plezališče. Ta dan smo plezali v Luski ter v sosednjem sektorju, imenovanem Kolomon. Tudi tokrat nismo šparali z vzponi, čeprav je začetek dneva namigoval na pomankanje motivacije pri nekaterih. Tako smo kljub gneči v plezališču preplezali več omembe vrednih smeri. Timna je splezala Beli svod (6b), Laura in Eva Zadnje dneve raja (7a). Jaz sem na sight splezal Ovulacijo (7a), Peter pa je splezal Katarzo (7b+) in Hanta Yo (7b). Napadle so se tudi mnoge druge težje smeri, nekatere so za las ostale nepreplezane. Tako smo se popoldne z uspešnim dnevom za sabo vrnili v kamp, kjer smo se ponovno preobjedli na odlični večerji, ki so nam jo pripravili. Nadaljevali smo tudi z našimi piromanskimi blodnjami ter ponovno zakurili taborni ogenj, okoli katerega smo se socializirali.

Tretji dan je bilo napovedano slabše vreme, zaradi česar smo se po zajtrku spakirali ter se napotili v previsni sektor Oboki, kjer zagretemu plezalcu dež ne more do živega. Na poti do sektorja smo se ustavili še v sektorju Nos, kjer sta se Robi in Petra zadržala še rahlo dlje kot drugi, saj sta splezala Srebrno streho (7b), pridružila sta se nam pa šele, ko so zapadle prve (in edine) kaplje dneva. Drugi smo se ogreli v Kameni dobi (lažji 6c) ter se nato zapodili v težje smeri. Tako smo tudi na koncu tega dneva vzpone šteli kar z obema rokama, saj je Jaka splezal Reporterja Milana (7b+/c) ter ponovno splezal Guernico (8a), pod katero je tudi očistil skalovje, ki je oviralo začetek smeri, Anej je splezal Salamurco (7a+), Ajda je splezala Jamskega človeka (7b+), jaz sem pofightal čez Alkota budalkota (bolderski 6c+), Petra pa je po tem, ko je prišla iz Nosa, splezala še Reporterja Milana (7b+/c) in Alkotest (7c+). Po uspešnem dnevu smo se poslovili od Kotečnika ter se vrnili domov.

zapisal Luka Marčič

Po koncu tabora je bilo vsakemu udeležencu naročeno, naj napiše svoj vtis:

Kot vedno nas tudi tokrat Kotečnik ni razočaral. Vreme je bilo lepo, hrana je bila dobra in družba odlična. Na tem taboru ravno nisem podirala osebnih rekordov, sem pa zlezla kar nekaj dobrih smeri. Te smeri so: Lambada 7b, Roleta 7b+, Srebrna streha 7b, Reporter Milan 7b+/c in Alkotest 7c+. Poskušala sem splezati tudi Nebo nad Berlinom 8a in Specialist za življenje 8a+, a mi je malo zmanjkalo, da bi ju uspešno preplezala. Tako upam, da se čim prej vrnem v Kotečnik in splezam moja projekta.

Petra

 

Letos smo se za prvomajski tabor po dolgem času spet odpravili v Kotečnik. Plezališče je res lepo in kljub temu, da smeri niso ravno moj stil, sem na taboru zelo uživala. Zbrala se je kar dobra družba kljub temu, da je bil tabor prestavljen. Vreme nas tudi ni razočaralo, tako da smo ves čas plezali v odličnih razmerah. Hrana je bila seveda, kot se za Kotečnik spodobi, božansko dobra in bilo je je v izobilju. Nismo pa odigrali niti ene igre taroka, saj smo večere raje preživeli ob ognju in glasbi, nekateri pa celo z nočnim plezanjem.

Timna

 

Ker je bil tabor prestavljen, se je veliko mlajših plezalcev odjavilo, tako da je bil na koncu le en uradni udeleženec. Zato je bilo vzdušje čez dan in ob večerih zelo sproščeno. Po vsakem plezalnem dnevu smo dobili odlično večerjo in zvečer zakurili ogenj. Mislim, da smo bili s svojimi vzponi vsi zadovoljni, a so nekateri projekti ostali odprti, zato bomo kmalu spet prišli v Kotečnik.

Laura

 

Tabor je bil res super, prvič sem bila v Kotečniku in plezarija je bila odlična. Plezali smo noč in dan, zasedba je bila dobra, na kmetiji Tratnik pa so nas razvajali z domačimi dobrotami. Brez pripomb, bilo je the best!

Eva

 

Tabor je bil res super. Smeri nad 7a so bile sicer malo soft, ampak ful dobre, najboljša je bila pa Salamurca. Upam, da bo še kdaj tabor v Kotečniku.

Anej

 

Ker sem večino prve polovice tega leta preživel v primorskih plezališčih, je tale tabor zelo dobro del splošni kondiciji, tako psihični kot tudi fizični. Zamenjava enega hektičnega dopoldneva v gužvi in previsih za ogromno raznolikih in frej smerc čez 3 dni se kar splača, sprobajte kdaj:) Kakorkoli, prva dva dneva sem izkoristil, da sem ‘’prečekiral’’ moj ultimativni projekt po imenu Umazana igra, ocene 8b+. V skupno 4ih poskusih sem dojel, da (ameriške) 5.14 meje ni zlahka prebiti in da bo treba pojesti še nekaj žgančkov (in spraviti biceps na dvakratno velikost), preden začnem spet resno poskušati. Poleg tega cilja pa nisem imel veliko drugih ambicij, zato sem največ zlezel dva 7b+ na flash (Jamski človek, Kraftwerk), težkega Reporterja Milana v drugo ter kup ostalih smeri za splošno kondicijo. Večere smo preživeli ob ognju, pogovorih in glasbi, jutra pa je spremljalo jutranje raztezanje za večjo gibljivost in aktiviranost čez dan. Na splošno smo pa ogromno plezali, neuradni rekord drži Anej, ki je prvi dan šel plezat kar 13-krat!

Ostali pa, smo bili za kakšno rabo? – ‘’Well yes, but actually no.’’

Robi

 

Včasih, ko sem bil še švoh, nisem bil največji oboževalec Kotečnika. Smeri so se mi zdele preveč bolderske, ocene pa preveč navite. Mislil sem si, da je K.O.T.E.Č.N.I.K. samo kratica za Kup Obilice Težkega Enigmatčnega Čudnega Neprijetnega Iznakaženega Krša. Raje sem se prekladal po šalcah v Luknji ali Mišji peči in se bal vsakega težkega giba. Zadnje čase pa ugotavljam, da mi z vsakim obiskom postaja vedno bolj všeč. Res je, da je treba včasih malo napeti biceps, a boste za vztrajnost nagrajeni, saj v Kotečniku z napredovanjem po težavnostni lestvici smeri postajajo vedno boljše. Da sploh ne omenjam kmetije Tratnik, ki ima od vseh krajev, kamor hodimo na tabore, najboljšo hrano in najbolj gostoljubno osebje. Pridite v Kotečnik, se splača!

Jaka

 

Oh spet slabo vreme med počitnicami, kam gremo torej plezat? Kotečnik? Ali res ni druge možnosti? No bolje Kotečnik kot pa biti doma… Moj pesimizem do Štajerskih balvanov na štrik se je skril že po drugem dnevu. Več smeri kot sem šla, bolj sem začela uživati v njih! Mogoče pa lahko gremo v Kotečnik spet, pa tudi če bo dobro vreme.

Ajda

 

O vzponih samih ne bom izgubljal besed, saj celo poročilo skorajda spominja na 8a.nu scorecard. Dodal bi le, da bom Guernico splezal v naslednjem življenju, če sploh. Pohvalil bi visoko motivacijo vseh (ne)uradnih udeležencev tabora za plezanje in za obplezalne aktivnosti– scena je bila, kot se šika. Hitrost sedimentacije delcev opisuje Stokesova enačba v=2r212g9.

Peter, vodja tabora

Komentarji