Prvomajske počitnice smo preživeli na taboru v Vipavi, ki se je izkazala za odlično lokacijo. Spali smo v kempu Vrhpolje, ki je super kemp z zelo prijaznimi lastniki! :)
V sredo je bila v Ljubljani še zima in sneg, v četrtek pa smo v Vipavi že imeli sonček. Plezali smo v pezališčih Vipava, Vitovlje (balvani) in Vipavska Bela. Vodja tabora je bil Dave.

Poročilo o taboru je napisala Tigris, ki z nami pridno trenira, ta plezalni tabor pa je bil zanjo prvi!

Dan pred odhodom smo že nestrpno pričakovali tabor in besno pakirali opremo za plezanje, hrano in obleke. Proti Vipavi smo se odpeljali z avti in med vožnjo opazovali prelepo pokrajino in mesto, ki se je počasi izgubljalo v daljavi.
Ob prihodu v kemp so si nekateri postavili šotore, večina pa nas je spala v skednju. Že prvi dan smo odšli v plezališče. Plezali smo v plezališču Vipava, v sektorju Rumena. Pot do stene je bila zabavna, ampak kar strma. Ko smo prikorakali do vrha, smo bili vsi malce izčrpani in smo v trenutku pojedli vsak svoje jabolko. Stena je bila še malo mokra, a smeri so bile lepe. Težavnosti smeri so bile zelo raznolike, zato je vsak našel sebi primerno smer. Pod stenami smo bili okoli 5 ur, potem pa smo se vrnili v tabor. Otroci s Špelo na čelu smo pripravili makarone z mesno in zelenjavno omako. Dan je šel hitro mimo. Po večerji smo bili še nekaj časa budni, potem pa smo se zavili v spalke in zaspali. Ponoči je bilo mrzlo, a so nas spalke pridno grele.
Zjutraj smo se zbudili ob 8ih, si na hitro umili zobe in šli še vsi zaspani na jutranji tek. Za zajtrk smo jedli kruh in marmelado, za malico pa smo si s sabo vzeli sadne ploščice, salamo, piškote in kruh. Na vrsti je bilo plezanje balvanov. Z avtomobili smo se odpeljali v plezališče Vitovlje in se začeli, s crashpadi na ramenih, vzpenjati v hrib. Pot je bila zelo lepa in vsi smo se že veselili plezanja. V plezališču smo se razdelili v dve skupini. Prva je šla na malce lažje balvane, druga pa na malo težje. Plezali smo približno 2 uri, potem pa smo pojedli malico. Med plezanjem je nastal tudi zelo zanimiv filmček, ki ga je posnel Peter. Tudi tam so bile težavnosti balvanov zelo različne in vsi smo splezali kar nekaj smeri. Ko smo se vrnili v tabor smo pojedli riž z zelejavo in mesom in božanski šmoren. Bili smo že utrujeni in počasi smo se odpravili spat.
Zbudili smo se v sončen dan. Na vrsti je bila jutranja telovadba in odleglo nam je, ko smo izvedeli, da tokrat na sporedu ne bo tek. Pojedli smo zajtrk in se malce žalostni, da je to naš zadnji dan, spakirali za plezanje. Za malico smo spet imeli kruh, razne marmelade, sadje in piškote. Zadnji dan je bilo na vrsti plezališče Vipavska Bela. Tokrat smo šli do plezališča kar peš iz kempa. Stena, na kateri smo plezali, je bila že čisto suha in na njej se je sončilo ogromno različnih žuželk in kuščarjev. Skala je bila zelo lepa in splezali smo kar nekaj smeri. Počasi je bil že čas za odhod, zato smo pograbili vrvi in odšli do tabora. Pojedli smo še zadnje kosilo- torteline, si spakirali potovalke in nahrbtnike in se začeli poslavljati.
Ves čas tabora sta nas zabavala in z budnim očesom nadzorovala Nina in David, družbo pa nam je delal tudi Špelin pes Kaj.

 

Otroci in mladina so na taboru super plezali. Luka Jerman je splezal 7a+ prečko v balvanu Hueco wall, Petra Glušič pa svojo prvo 7b+ smer (Možganski mrk v Vipavski Beli). Nik Sajovic je na TR splezal svojo najtežjo smer – 7a/a+ Drži ritem punca (za še kakšen poskus ni bilo časa), Tina Vintar pa ni imela veliko težav  z Rogljičem (7c v Vipavi; zadnji dan Tine žal ni bilo). Tigris, Kristina, Jula in Natan so bili na svojem prvem taboru. Jaka Šprah se bo še vrnil v Belo k Cerkotu, Sara Glušič in Lan Zupančič k Črnim čipkam, vsi pa k še pridemo v dobro družbo in na super plezarijo!

 

Komentarji