Po lanski uspešni prvi izvedbi, smo se tudi letos za krompirjeve počitnice z mladino odpravili na tabor v Istro, v okolico Buzeta. Spali smo v sobah v Roču, slikoviti vasici pri Kompanju. Tri dni je ravno toliko časa, da komaj prideš in že greš. Po drugi strani smo bili po tridnevnem plezanju že vsi potrebni počitka. Ker nas je bilo za pol avtobusa, smo se razdelili v dve skupini, da nismo okupirali celotnega plezališča in so vsi imeli dovolj primernih smeri.

Prvi dan smo plezali v Kompanju in Kamenih vratih, drugi dan v Buzetskem kanjonu, v sektorju Pengari, nekateri pa v Ponte portonu. Zadnji dan smo odkrivali Raspadalico (ni tolk slabo no, razgled je pa 1a), pet najbolj zagrizenih pa je oblačen dan izkoristilo v Pandori. Vreme je sodelovalo, bilo je zelo toplo za ta čas. Po dveh dneh martinčkanja na soncu, je bil oblačen in vetroven zadnji dan pravšnji za obisk sicer bolj osončenih plezališč.

Pomembi rekordi:

  • Vzpon tabora sta opravila Jaka in Anej, oba sta preplezala Naytiri (8a) v Pandori;
  • največ oboževalcev je imel spet Anej, kar dva kombija jih je prišlo iz Nemčije;
  • najmlajši udeleženki sta bili Ela in Shanti,
  • največji otrok je bil Peter (v Pandoro se je šel guncat);
  • najglasnejši je bil Jakob (soglasno),
  • največ je govoril Jan (rekorder že na taboru v Trenti!);
  • pridni s(m)o bili vsi.

Da ne pozabim, hrana je bila domača, dobra in precej mesna: pašta z divjačino, kotleti, čevapčiči. Naslednje leto se najverjetneje spet vrnemo, morda kar z avtobusom.

Klemen Kejžar, vodja tabora

 

In še drugi del galerije:

Komentarji