Med prvomajskimi počitnicami, ki so bile letos nesramno kratke (še posebej za take pomembne praznike), je bil spet čas za društveni tabor! Najprej je bila v planu Vipava, a smo zaradi dežja tabor premaknili v dobri stari Osp. Spali in jedli smo v kempu Vovk, ki se je spet izkazal kot super lokacija. Vodja tabora je bil naš predragi inštruktor Blaž.

Prvi dan se je večina ekipe odločila za Mišjo peč, najljubšo destinacijo močnih slovenskih plezalcev. Plezalo se je na polno, mladina je bila močna in ambiciozna, tako da so napadli veliko težkih projektov vse do 7c+.
Midva s Petrom sva bila že nekoliko naveličana Miške, tako da sva plezala v Ospu, in sicer v sektorju Nad vasjo, ki je znan po old-school platah. Petru je uspel odličen dan, splezal je 7a, 7a+ in 7b, vse v drugem poskusu.
Zvečer so nekateri igrali košarko ali uživali v hazarderskih igrah s kartami, drugi pa smo občudovali okoliško agrikulturo in se malo izobrazili o najrazličnejših rastlinah.

Drugi dan je bila na vrsti Babna, najbolj »ljudski« sektor ogromnega Ospa. Nek pogumen in navdahnjen človek je nekoč (verjetno po kakšnem pivu) dejal: »Če ne plezaš, tudi pasti ne moreš. A ni nobenega veselja v tem, da celo življenje preživiš na tleh.« Zelo lepo in inspirativno, a ta dan se s tem nismo mogli ravno strinjati. Jebiga stari, včasih pač ne gre in takrat se zdi preživljanje življenja na tleh nadvse mamljivo, še posebej če so v igri čokoladni piškoti.
Kljub utrujenosti in vročini pa so imeli nekateri prav produktiven plezalni dan. Katja je branila klubsko čast in nabrala lepo število smeri. Premaknili smo se tudi v spodnji sektor, kar je za nekatere pomenilo samo drugo lokacijo za ležanje na ruzakih, motivirani del ekipe pa je nadaljeval s fajtanjem.
Večer je bil spet aktiven. Pokeraška ekipa je nadaljevala z igro, nekateri pa smo se raje igrali s frizbijem.

Zadnji dan je bil spet čas za Mišjo. Tokrat smo plezali v skrajno desnem delu, ki se ga je prijelo ime Hladilnik, saj gre za najhladnejši del stene, ki je cel dan v senci. Lan je imel odličen dan, saj je uspel na fleš preplezati Reksija (7b). Mlajši del ekipe je ugotovil, da tudi nepriljubljene smeri v desnem delu Mišje sploh niso tako slabe.

Po plezanju so nas pričakali starši in odšli smo domov na zasluženo večerjo.

Pridružite se nam na kakšnem poletnem taboru, vsak od njih je preverjeno nepozaben!

 

 

 

Komentarji