Na začetku poletnih počitnic se je velika ekipa motivirane mladine odpravila na megatabor v Francijo. Udeležba je bila tokrat res ogromna, saj se nas je zbralo več kot 30. Pod vodstvom Davida, Klemna in Blaža smo uživali v neverjetni plezariji, ki jo ponuja jugovzhodna Francija.

En dan po koncu šole smo se, veseli, ker lahko končno pozabimo na ocene, učenje in podobne stvari, zbrali pred Plezalnim centrom. Zaradi velike udeležbe smo najeli kar tri velike kombije in še legendarni Ninin beli multivan. Prva destinacija je bil Annot, ki slovi po balvanih in počeh v zanimivi skali, peščenjaku. Za večino je vožnja trajala okrog 12 ur (zaradi glasbe in dobre družbe je minila še malo hitreje), Ninin kombi pa se je sredi Padske nižine pokvaril, zato je del ekipe po dolgem čakanju na rezervne dele prispel šele sredi noči. Najbolj motivirani plezalci so že prvi dan s čelkami preizkušali skalo.

Utaborili smo se v prijetnem kampu, ki sicer ni bil nek višek luksuza, a smo se res počutili kot del narave. Oddaljenost do WC-jev in pomanjkanje toaletnega papirja sta bila majhna cena za čudovit ambient in prekrasno nočno nebo (verjetno večina še nikoli ni videla toliko zvezd).

Prvi (pravi) plezalni dan smo se spoznavali z raznolikimi balvani Annota. Bolderji so raztreseni po gozdu in sestavljajo balvanišče, ki je po kvaliteti primerljivo s Fontainebleaujem. Prvi dan je bil sicer namenjen vplezavanju, a si ob tako dobrih bolderjih nismo mogli pomagati, zato smo plezali na polno (posledica so bile pekoče blazinice zaradi nenavadno grobe skale).

Luknje v prstih nas niso ustavile, tako da se je ekipa drugi dan razdelila na dva dela: nekateri so nadaljevali z balvani, nekaj pa se nas je odpravilo na poči. Tudi to je bila za mnoge nova izkušnja, saj je stil plezanja popolnoma drugačen (v poč je treba zatakniti prst, roko, pest, ali pa kar splezati vanjo). Poleg plezanja je drugačno tudi varovanje, ker smeri niso navrtane, tako da se jih pleza na top-rope ali pa z zatikanjem frendov in jeb. Bili smo navdušeni nad kvaliteto (in kvantiteto) poči, saj takih v Sloveniji praktično ni.

Plezali smo kar tri dni zapored, tako da je po novem dnevu balvanov koža že pošteno pekla. Vzeli smo si zaslužen dan počitka, ki pa smo ga preživeli aktivno, z obiskom srednjeveškega mesta in kopanjem v reki.

Večer pred rest dayem smo se odpravili na nočni sprehod po gozdu in uživali v lepoti narave. Večina je bila za plezanje preutrujena, največji fanatiki pa so še ta večer izkoristili za plezanje s čelkami (nekateri res nikoli nimajo dovolj).

Prvi dan počitka smo si ogledali čudovito srednjeveško mesto z gradom in obzidjem ter se kopali v bližnji reki, ki je bila sicer plitva, a ravno pravšnja za osvežitev..

Zadnja dva dni Annota smo še naprej brusili prste na balvanih in se zatikali v poči. Balvani so padali kot po tekočem traku, a je skala terjala tudi svoj davek. Po petih dneh plezanja smo bili odrgnjeni, opraskani in krvavi, a smo bili na svoje bojne rane ponosni.

Na polovici tabora je prišel čas za premik, na vrsti je bil legendarni Verdon, čudovit kanjon, ki slovi po tehnični platasti plezariji.  Že med vožnjo smo si z odprtimi usti ogledovali neverjetne verdonske stene. Kamp je bil malo manj divji in bolj »civiliziran« (poleg plezalcev se je našel tudi kakšen navaden turist), a smo se tudi tu počutili odlično. Posebej nam je bilo všeč ogromno jezero, v katerem smo se vsak dan po plezariji prijetno ohladili.

Prvi dan smo plezali v sektorju Bauchet, kjer plezarija ni najbolj tipična za Verdon. Stena je previsna in polna kapnikov, tako da smeri ponujajo odlične vzdržljivostne smeri. Tak stil nam je bil pisan na kožo, tako da smo se že prvi dan dobro naplezali. Presenetljivo je bilo, da smo bili kljub senci in odlični plezariji v sektorju praktično sami. Mogoče Francozom ni bil všeč dostop, saj se je treba spustili po precej strmi ferati. Drugi del ekipe pa je odšel v malo lažji sektor, kjer je bila plezarija prav tako odlična.

Drugi plezalni dan smo se odločili za klasičen Verdon, sive navpične plate, kjer do izraza pride tehnika. Nekateri smo plezali večraztežajne smeri, drugi pa so plezali z varovanjem z vrha, tako da smo čisto vsi občutili luft pod nogami (če vržeš kamenček, se ne ustavi do dna kanjona, ki je približno 200 metrov pod tabo). Dalo se je splezati kar 80 metrov brez prestanka, kar je bila res posebna izkušnja.

Dan počitka smo tudi tokrat preživeli aktivno: izposodili smo si pedoline in odpluli v kanjon, kjer so se nekateri preizkusili tudi v plezanju nad vodo (deep water solo), s tem pa smo postali tudi atrakcija za turiste. Nekateri so se raje sončili in igrali tarok, počitek si tako ali tako vsak predstavlja po svoje.

Preostala dva dni plezanja smo kombinirali previsno plezarijo Baucheta s platami in večraztežajkami drugih sektorjev. Zaradi raznolike plezarije je vsak prišel na svoj račun. V eni od daljših smeri je čez steno padel nahrbtnik, kar je sprožilo pravo reševalno akcijo, ki pa se je čez nekaj dni izkazala za uspešno. Po zadnjih dveh plezalnih dneh smo bili utrujeni, a dobro naplezani.

Zadnji večer smo spakirali robo, podrli šotore in spali pod zvezdami. Zgodaj zjutraj se je karavana kombijev odpravila domov, z mnogimi dobrimi vzponi za pasom.

Tudi letos je bil megatabor nepozaben. Se vidimo naslednje leto v (vsaj) tako velikem številu!

Poročilo napisal Jaka Šprah

Še nekaj faktografskih podatkov

  • Na taboru smo bili prisotni: Anaja, Anej, Bor Z., Bor L., Grega, Jaka, Jan V., Jan T., Katja M., Katja G., Luka M., Luka J., Luna, Matija, Natan, Nejc, Neža, Nik St., Nik S., Peter, Petra D., Petra G., Sara, Špela, Tigris, Timna, Tina A., Tina V., in Nina. Tabor smo vodili David, Klemen in Blaž. Kasneje so se pridružili še Lan, Staš, Kristina, Matjaž in Urša.
  • Grega, Anej, Jaka in Klemen so posegli po oceni 8a ali več
  • pojedli smo ogromno količino hrane, bučkam smo se pretežno izogibali
  • vrhunec kulinarike je bil žar, dno gheto gres s premalo mleka
  • opazovali smo najboljše zvezdno nebo daleč naokoli
  • pojedli smo več kot 20 kg francoskih sirčkov
  • največjo luknjo v blazinicah je pridelal Nik aka Stane
  • Katja M., Jan V. in Neža so preplezali svojo prvo večraztežajko
  • Anej na celem taboru ni imel nobenega dneva počitka (če ne drugega, je plezal na balvanih pred šotorom, stisnil night session preko polnoči ali plezal nad vodo)
  • Natan je izvedel najdaljši spanec na taboru (vstal je okoli 11:30, 2 min pred odhodom na plezanje)
  • Timna in Luna sta največji morski deklici na taboru
  • Bor Z. in Petra D. sta naredila najbolj nore pozicije pri acro jogi
  • Nejc rad meče nahrbtnike čez steno
  • Punce (Petra D. in Neža) so boljše v offwidthih kot fantje
  • Jan V. rad zgublja mg vrečke in meče varovalne pripomočke čez steno
  • Peter in Neža sta se začela besno družiti
  • pa seveda prav vsak od udeležencev ima svojo zgodbo

9 udeležencev je tabor podaljšalo v Céüse in Briançon poročilo sledi.

Komentarji