Kot vsak plezalni tabor, se je bil tudi teden taborjenja v Bohinju predvsem v znamenju plezanja, kopanja, kolesarjenja in “geekanja” iger. V kampu Danica smo razdeljeni po šotorih uživali Lan, Lev, Jakob F., Jakob P., Gorazd, Nika, Timna, Petra in inštruktor Luka.

Taborjenje smo »otvorili« s postavljanjem šotorov. Po skupnem postavljanju kuhinje, smo pripravili malico in se s kolesi odpravili do plezališča Bellevue. Senca v plezališču je bila odlična za začetek, kjer je vsak splezal nekaj smeri. Po končanem plezanju je sledilo zasluženo kopanje v Bohinjskem jezeru, ki je bilo letos izredno toplo. Na lesenih pomolih smo tekmovali v potiskanju v vodo. Nekoliko utrujeni od čofotanja in “plezenja” na pomol smo se v hostlu nad Voglom okrepčali s kosilom in sladoledom. Po kosilu je sledilo tako imenovano “geekanje kampanjskih iger” v katerih sta bili najbolj popularni biljard in namizni nogomet.
Spet polni energije, smo se s kolesi odpravili v kamp, kjer so fantje postavili taborni ogenj, punce pa smo pripravile jabolka in testo, ki smo ga spekli na ognju. Fantje so odkrili novo “gurmansko” jed – pečene napolitanke! :) Po končani peki, smo ugasnili ogenj in popadali v šotore.

Naslednji dan smo po jutranji telovadbi, ki jo je vsak dan vodil Luka, pojedli zajtrk, pripravili malico in se s kolesi odpravili v plezališče “Pod skalco”. Pred soncem so nas ščitila drevesa, zato je bila “zlizana” skala dobra za plezanje. Po končanem plezanju je spet sledilo kopanje in “borba” na pomolih, kjer so fantje tekmovali s puncami. Po kosilu smo se odpeljali v tabor in večino večera preživeli ob igranju Morilca in Flaše resnice.

Ponedeljek je bil dan za “plezalni počitek”, zato smo se s kolesi odpeljali do parkirišča, kjer smo pot nadaljevali do korit Mostnice. Senca je skrbela, da nam ni bilo vroče, pogumni fantje pa so se na poti nazaj dodobra ohladili v hladni vodi pri tako imenovanem “Slončku”. Ravno ko smo prispeli v hostel, je sonce zamenjal dež, zato smo si prosti čas krajšali z igranjem biljarda in namiznega nogometa, manjkalo pa ni niti kopanje in “guncanje” v vodo.
Ko smo prispeli v kamp, smo ugotovili, da je Nikin šotor moker, zato ji je prijazni inštruktor Luka odstopil svojega in noč preživel v “kuhinjskem šotoru” – ne, ni pojedel vse hrane! :)

Topli sončni žarki so nas prebudili v novo, torkovo jutro. Po telovadbi in zajtrku, smo se s kolesi odpravili do železniške postaje in se z vlakom odpeljali v Bohinjsko Belo. Iz postaje smo se peš odpravili do plezališča, ki smo ga kljub nekaj “zgrešenim ovinkom” uspešno našli. Ker je sonce pripekalo, nam je med plezanjem postalo precej vroče, a smo se na srečo lahko ohladili v senci pod drevesi in se poškropili z vodo. Vroče pa ni bilo Timni, ki je zaradi slabega počutja toplo oblečena počivala v senci. Po končanem plezanju, se je skupaj z Luko odpeljala do hostla, ostali pa smo se vkrcali na vlak in pot nadaljevali s kolesi.
Proti večeru smo se vsi počutili bolje, pri večerji pa so se nam po celodnevnem plezanju pridružili še Nina, David, Špela in Jaka. Ker nas je bilo dovolj, smo lahko skupaj odigrali težko pričakovano igro – Svečka.

V sredo  so se fantje, Nika in inštruktor  Luka odpravili v hribe, Timna in jaz pa sva se z ostalimi odpravili plezat v plezališče “Kuplenk”. Otroci so se po končanem pohodu ohladili s skakanjem v Bohinjskem jezeru, zvečer pa skupaj z ostalimi igrali igro Morilec.

Naslednje jutro so David, Nina, Špela in Jaka krenili proti domu, ostali pa smo se po zajtrku in jutranjem igranju kart odpravili v plezališče Peč, kjer se je pričela plezalno – veslaška tekma. Vroče sonce je bil glavni razlog, da smo komaj čakali, da se ohladimo v vodi, kjer se je tekma nadaljevala. Po veslanju, obračanju in čofotanju v vodi, smo z veseljem pojedli večerjo in se tako kot vsakič s kolesi odpravili nazaj v kamp.
Zadnji skupni večer smo zaključili s tabornim ognjem, peko hrenovk, testa, jabolk in seveda napolitank! ;)

Petek je bil dan, ko so otroci odločili kaj bi počeli in izbrali so kopanje. Po zajtrku, pakiranju in pospravljanju šotorov smo se s kolesi odpravili do Bohinjskega jezera, kjer je napočila še zadnja “bitka” na pomolih.
Precej utrujeni od vode smo pojedli kosilo in se okoli štirih vrnili nazaj v kamp, kjer so nas že čakali starši. Tako smo polni vtisov z nasmehom na obrazu zapustili Bohinj in se odpravili novim dogodivščinam na proti.

Bilo je super!

Zapisala: Petra Dolar, desna roka vodje tabora :)

Komentarji