Kaj je tvoja glavna motivacija za delo inštruktorja/ice?

Preganjanja strahu pred padcem pri prestrašenih začetnikih.

Kakšni so bili tvoji plezalni začetki?

Lahko bi rekel, da so bili moji plezalni začetki dokaj nekonvencionalni. Iz knjižnice sem si izposodil knjige o vrvni tehniki, ki sem je kasneje preizkušal na drevesih v bližnjem gozdu. Ko sem čez nekaj let prišel na prvi trening, sem bil najbolj švoh od vseh, sem se pa po drugi strani znal prevezati in spuščati ob vrvi.

Zakaj plezanje? Kaj ti pomeni plezanje?

Ko spoznaš, da je z žogo in podobnimi predmeti od tebe bolj lesen samo David, za tek ali kaj takšnega pa nimaš prave motivacije, je plezanje dokaj logična izbira. Všeč mi je, ker za to, da si dober plezalec ni pomembna samo surova moč, ampak sta pomembni tudi tehnika in psiha.

Si po duši bolderaš/ica, friko/frikica, plastičar/ka ali hribovc/ka?

Plastičar nisem, za bolderaša sem prešvoh (če že, bi se lahko morda identificiral z balvankotom, glej Beto jesen 2015, stran 85). Zadnje čase za frikota preveč jem in premalo treniram, tako da se očitno postopoma spreminjam v hribovca, ki pa ne mara zime in slabe skale.

Najtežja preplezana smer na pogled / z rdečo piko?

Pravijo, da ocene niso pomembne. Zakaj raje ne vprašaš, koliko makaronov sem največ pojedel v enem obroku ali kaj podobnega? Sicer Črtomir in še par drugih 7c-jev z rdečo piko, na pogled pa Mandragora 7b+. Odgovor na moje predlagano vprašanje pa je blizu pol kilograma.

Ali se ti je kdaj v tvoji plezalni karieri zgodilo kaj izjemno zabavnega, kar te še danes nasmeji?

Takih dogodkov je gotovo precej, težko bi izpostavil enega samega. Poleg številnih scen iz Homeless shelterja v Squamishu, bi morda lahko omenil pomivanje posode z vodo iz škropilnika za zalivanje trave pred Intermarchejem pred Gapom blizu Ceusa in tehtanje pri Boru ob dveh ponoči, ko smo hoteli priti do dna prepirom o tem, kdo je najbolj debel in kdo je med mesečnim tripom najbolj shujšal; osvojil sem odlično drugo mesto, kategorija pa naj morda raje ostane skrivnost.

Katero plezalno potovanje ti je ostalo najbolj v spominu in zakaj?

Teh je mnogo; od prvega tabora v Trenti, na katerem sem prvič zares plezal v skali, do vikenda v Dolomitih z Davidom in Nino, ko je sredi poletja snežilo, pa seveda dirtbag tripa v Squamish z Borom Z., kjer sva za šest tednov zapravila vsak približno 250 (-50) €. Moje najbolj epsko doživetje pa je gotovo solo vzpon z Borom v stometrski smeri JAO (4z) v južnem stmem gozdu Pršivca nad Bohinjskim jezerom – fuŁ nevarno in extremno.

S čim se še ukvarjaš poleg plezanja?

V prostem času rad jem in se smejim Jensovim člankom na 8a.nu. Če je nujno, se učim.

Najljubša knjiga, pesem in filmček.

Kar se knjige tiče, bi težko izpostavil eno samo. Od plezalne literature poleg Ravnikovih vodničkov in  Bete, Nevarnosti v gorah Pitta Schuberta, kar se učbenikov tiče, to gotovo ni Omega 4, za roman pa se res ne morem odločiti.

Všeč mi je raznolika glasba – od različnih TRAParij (SBO, High5, Matter, Tommy Ca$h), prek bolj old school rapa (Immortal Technique, Tram 11, Dr. Dre), do slovenskega punka (Niet, Kuzle, Otroci socializma) in občasno kašnih Floydov ali King Crimsona, pa še kaj bi se našlo.

Najljubši film? Kadar rabim čisti prvinski sajk verjetno Gib stene, od (malo) bolj neplezalnih pa reklama za prvi Ravnikov vodniček (https://www.youtube.com/watch?v=Jc4xtBRK8fA).

Citat, moto, ki najbolj ustreza tvojemu življenju, razmišljanju.

Se še odločam med “Je pa pocen, kr navad se!” (Slon in Sadež), “Prazen žakelj ne stoji pokonci.” (ljudska modrost) in “With us every time is just about the right time.” (Bor ali JP, kdo bi vedel.)

Če bi imel teden, mesec ali leto dni prostega časa in nič težav z denarjem, kako bi jih preživel/a?

Šel bi plezat: za en teden, za en mesec, za eno leto. Nekam, kjer so odlične stene in prvovrstna lokalna kulinarika.

Peter je inštruktor športnega plezanja, študent farmacije in navdušen skalaš. Plezanje poučuje otroke in mladino.

Vadbe in skupine

Komentarji